Univerza v Novi Gorici Univerza v Novi Gorici english
Domov > Študijski programi > Podiplomski študijski program Primerjalni študij idej in kultur (tretja stopnja) > Zgodovina, izkušnja, spominjanje in spomin (osebni, kolektivni, institucionalizirani)

Zgodovina, izkušnja, spominjanje in spomin (osebni, kolektivni, institucionalizirani)

Namen predmeta

Osrednja tema predmeta je razmerje med izkušnjo, spominom in zgodovino. Slušatelji/ce se v okviru predmeta seznanijo s procesi logicizacijske selekcije in institucionalizacije spomina na osebni in kolektivni ravni. Za funkcioniranje stabilnih skupin/skupnosti, je oblikovanje konstitutivne tradicije ključnega pomena; predstave o sebi in drugih, ki se v vsakdanjem življenju pojavljajo na ravni avto- in heterostereotipov, vplivajo na teoretsko konceptualizacijo sveta (razumevanje preteklosti, strategije vstopa v prihodnost) in na praktično ravnanje. Osebni spomin in kolektivno spominjanje se medsebojno prepletata ter vplivata en na drugega.

Predznanje

Ni potrebno.

Preverjanje znanja

Obveznosti študentov obsegajo aktivno sodelovanje pri predavanjih in seminarskih vajah, ki temeljijo na sprotnem branju literature in kritičnem preverjanju prebranega:

  • Obveznost pri seminarjih je izdelava pisne naloge, ki je v funkciji priprave na zaključno, izpitno nalogo posameznega študenta ali študentke.
  • Zaključna naloga – samostojna raziskovalna naloga – se predstavi javno.
  • Izpit je seštevek aktivnega sodelovanja na predavanjih in seminarskih vajah ter ustne predstavitve zaključne, izpitne naloge.

Vsebina predmeta

  1. Izkušnja, spomin in zgodovina:
    • vloga spomina in tradicije v oblikovanju in funkcioniranju skupnosti;
    • stereotipi in njihova vloga v oblikovanju tradicije;
    • razmerje med osebnim in kolektivnim spominom.
  2. Primer Slovencev: od 6. do 19. stoletja:
    • oblikovanje zavesti o lastni tradiciji pri Slovencih;
    • Slovenci kot »nezgodovinski narod«.
  3. Primer Slovencev: 20. stoletje:
    • Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev kot »narodna država«;
    • sledi pojmovanj iz 19. stoletja v sodobnem samopojmovanju Slovencev;
    • pomen kulturne zgodovine pri Slovencih.
  4. Kolektivni in osebni spomin v obdobju integralnega nacionalizma na Slovenskem:
    • neuspeh uvajanja »razredne zavesti«;
    • spominsko-avtobiografska literatura na Slovenskem.

Priporočena literatura

  • Šuklje, F. 1926-29. Iz mojih spominov. Ljubljana.
  • Šuklje, F. 1933. Sodobniki, mali in veliki. Ljubljana.
  • Vidmar, M. 1937. Med Evropo in Ameriko, Ljubljana. (= Das Ende des Goldzeitalters. Die Menscheit im Umbruch, Braunschweig 1941).
  • Kocbek, E. 19491, 19733.Tovarišija, Ljubljana.
  • - -. 1967. Listina, Ljubljana.
  • - -. 1981. Pred viharjem, Ljubljana.
  • Collingwood, R. G. 1994. The Idea of History. Revised Edition (with Lectures 1926-1928), Oxford, New York.
  • Lukacs, J. 2002. At the End of an Age, New Haven.
  • Grdina, I. 2003. Poti v zgodovino, Ljubljana.
  • Pipes, R. 2003. Vixi. Memories of a Non-Belonger, New Haven, London.